Letos sem imela izziv pri piškotih - speči takšne, da jih lahko jé tudi naš alergik oz. predvsem jaz, ker se še kar doji in ne kaže, da bi imel namen nehat. Pa da ne bom ure in ure stala v kuhinji in nato le gledala vse te dobrote ... Skratka, piškoti niso smeli vsebovati jajc in mleka, do pred dvema tednoma pa še nobenih oreščkov, to smo na srečo lahko dodali. Letos sem jih napekla sedem vrst, pet veganskih in dvoje "klasične". Medenjake zato, ker jih imata rada mož in tašča, ker je testo enostavno in mi pri peki najlažje pomaga 4-letnica. Not so deep shit kakavove brizgane pa zato, ker so dobri. In oh kako omamno so mi dišali pod nos, po maslu, kakavu ... dva sem mogla poskusit, to se menda ne bo poznalo na mleku, hihi.
Že drugo leto sem hčeri prodala zgodbico, da je Miklavž klical, da mamice pomagamo speči piškote, ker sam ne utegne toliko napeči in da mi ona lahko pri tem pomaga. Potem jo je revo skrbelo, da če lahko eno škatlo piškotov pustim doma zanjo, da ji ne bo Miklavž vseh odnesel!? Lani sem ji namreč rekla, da se mu je pokvarila pečica, ker je bil skoz dež in novembra skorajda ni bilo roza oblakov. :o)
Skratka, takšni lepkoti so nastali:
Medenjake sem letos malo pogoljufala in namesto royal icinga, da se izognem jajcem, kar kupila belo sladkorno maso od dr. oetkerja. Seveda ima notri mleko, na kar v trgovini nisem pomislila, a ker sem tako ali tako risala samo na piškote z jajci, tza naju s tamalim itak odpadejo. Ker pa nikoli ne vem, kam bi lahko segle njegove urne ročice, je better safe than sorry in malo mleka v okraskih vseeno bolje kot veliko jajca v royal icingu.
Zdaj pa k receptom.
Medenjake sem objavila že tukaj.
Navadne (maslene) piškote so letos zamenjali navadni "sladkorni" piškoti, recept sem prilagodila s Pinteresta. Recept za klasične z maslom in jajcem je v objavi z medenjaki.
- 170 g veganskega masla (ali margarina za peko, npr. rama brez laktoze; tudi Mercatorjeva je brezmlečna)
- 95 g sladkorja (jaz uporabljam kar v prahu)
- 2 žlici rastlinskega mleka
- 1 žlica škroba (gustin; če nimaš, lahko žlica vanilijevega pudinga)
- 1 žlička vanilijevega ekstrakta oz. 1 vanilijev sladkor
- 260-290 g moke
- 1/2 žličke pecilnega praška
- 1/2 žličke soli
Maslo s sladkorjem zmiksaš v puhasto maso, dodaš mleko, škrob, vanilijo. Dodaš polovico moke, zmešane s soljo in pecilnim praškom, nato pa še polovico. Če je testo premehko, dodaš še malo moke (tisto razliko do 290 gramov). Zamesiš, daš testo na pol in vsako polovico zvaljaš med dvema peki papirjema. Testo naj počiva v hladilniku vsaj eno uro. Vzameš iz hladilnika, po potrebi še kaj razvaljaš, izrežeš z modelčki in pečeš 8-10 minut na 180°C. Piškoti so še mehki, ko so vroči, kasneje se strdijo.
Ko masa postane premehka, jo zopet postaviš za nekaj časa v hladilnik ali v skrinjo. Kako se obnašajo veganska masla še nimam izkušenj, margarine za peko so precej mehke, zato se tudi testo hitreje "topi".
Mandljevi piškoti so po receptu 220 stopinj poševno. Maslo sem spet zamenjala z ramino margarino za peko brez laktoze, mleko za riževo mleko. Količina moke, navedena v receptu, je za to kombinacijo občutno premajhna, saj se je masa še vedno lahko mešala samo z lopatko, tako da sem jo dodala še kar precej (nisem pa merila/tehtala, samo dodajala v skledo), da sem sploh lahko zamesila precej mehko testo. Piškoti ob peki precej narastejo oz. se razlezejo, tako da jih je potrebno dati dovolj narazen. Navedene količine so za piškote v velikosti orehov za en pekač, a so se zato med peko sprijeli. Če bi jih delala še kdaj, bi delala manjše kroglice in večji razmak. A ker mi niso nič posebnega, ne vem, če se jih bom še lotila. So pa res enostavni za pripravo in ne vzamejo veliko časa.
Lešnikovi rogljički so njam! Ti in navadni so moji absolutni zmagovalci. Tudi 4-letnici so bili zelo všeč in je kar naprej spraševala, če ona lahko jé najine piškote (tudi sicer je najbolj skrbna kar se tiče moje in bratčeve diete). Recept je s strani Štefkine dobrote, si ga kopiram še sem za vsak slučaj.
- 300 g moke
- 250 g margarine za peko brez mleka, sobna temperatura (ali vegansko maslo)
- 100 g fino mletih lešnikov
- 80 g sladkorja v prahu
- 2 zavitka vanilijevega sladkorja
- sladkor v prahu za valjanje (jaz sem vanj dodala še vanilijev sladkor)
Maslo, sladkor in vanilijev sladkor zmešamo v puhasto zmes. Dodamo moko, nato še lešnike in zgnetemo v mehko testo. Ne potrebuje počitka, le toliko, da se pripravijo pekači. Testo zvaljamo v kače, nato narežemo v svaljke in oblikujemo rogljičke. Pečemo 12-15 minut na 200°C in pazimo, da jih ne zapečemo preveč.
Vidim zdaj, da je mišljen le en zavitek vanilijevega sladkorja v testu, eden pa za "namakanje", ampak tudi z dvema niso nikakor presladki. :o) Preprosto testo, super za izdelavo in res okusni. Priporočam.
Not so deep shit brizgani piškoti s kakavom so s Kulinarike. Recept od Leaneen se dve leti prej ni obnesel, masa je bila resnično pretrda, še mož je komaj stiskal piškote, strgala sva kar nekaj vrečk. Od tod ime deep shit. :o) Dam pa kakav v celo maso, morda bi ga naslednjič podvojila, da bi malce bolj pogrenili (tu je navedena količina kakava za pol mase).
Linški piškoti brez jajc in mleka so prav tako s Kulinarike. Kopiram spodaj recept za vsak slučaj, mlečne sestavine sem zamenjala z rastlinskimi nadomestki. V osnovnem receptu piše, da je nastalo 50 piškotov, pri meni jih je nastalo cca 70, nekaj je bilo neparnih.
- 500 g moke
- 230 g sladkorja
- 2 zavojčka vanilijevega sladkorja
- 250 g margarine za peko brez mlečnih sestavin
- 110 g olja
- 3 jedilne žlice kokosove kreme za kuhanje
- 3 jedilne žlice riževega mleka
- 200 g mletih lešnikov
- 1 žlička cimeta
Testo je bilo precej mehko, tako da sem ob valjanju dodala nekaj moke + ves čas preostanek testa hranila v hladilniku. Veliko je razpadalo, pokalo, verjetno bi bilo tudi tega smiselno razvaljati med peki papirjem. Vse sestavine zmešamo z metlicami za gnetenje, testo eno uro počiva v hladilniku, pečemo jih 8-10 minut na 180°C. Pazimo, da se ne zažgejo. Zlepimo skupaj z marelično marmelado, posujemo s sladkorjem v prahu.
Še zadnji pa so navadni brizgani piškoti, po receptu z Jernej kitchen. Verjamem, da so z maslom bistveno boljšega okusa, z margarino za peko pa niso preveč dobri. Sveže pečeni še, po par dneh pa vsaj meni osebno ne. Količine so res majhne, spekla sem lahko le en pekač "polovičk" za zlepit skupaj. Ampak nič hudega, ker mi niso všeč. :o)
Ravno, ko bom naštudirala vse te nadomestke in obvoze, pa bom lahko vsaj jaz spet jedla jajca in mleko. Če so že biskvitne sladice praktično odpadle, pa sem se vsaj s temi piškoti malo pocrkljala. :o) In vse ostale prejemnike, seveda.
Komentarji