Ko sem bila noseča v drugo in si močno želela še eno deklico, sem v mislih že videla vse matchy kompletke iz Nexta, pa izpod mojega šivalnega stroja in podobno. Pa je prišel fantek in matchy oblekce so bile pozabljene (milo rečeno, hihi). Kljub temu pa se nisem dala in naš fantek je šel iz porodnišnice v enaki jopici, kot ima sestrica pulover - in ugotovila sem, da tega kompletka tule sploh še nisem pokazala, pa bo moj lump star že devet mesecev!
Nooo, skratka, ko je Cute Nola objavila enkrat spomladi čudovito blago s kitki, sem vedela, da ga nujno potrebujem in da bosta moja škratka usklajena. Kar nekaj časa je stalo na polici in čakalo na inspiracijo in čas, nenazadnje pa tudi na to, kako velika oblačila bo moj velikan nosil poleti - z nekaj njih sem se namreč že uštela, je čisto druga kategorija kot je bila sestrica. Ker pa nas kmalu čaka morski dopust, sem se te dni lotila dela. En večer sem rezala, nato pa včeraj dopoldne šivala in zvečer zašila do konca. Tako je nastal pajacek/romper za malega, z netki za zapiranje za lažje oblačenje in menjavo pleničk, in oblekica za ta veliko (ki je v resnici še vedno tamala, ker imata še starejšega brata :o)).
Dovolj dolgovezenja, tule je rezultat. Na Instagram sem napisala, da je tole moje življenjsko delo :o) Ob šivanju je bil res tak občutek, ker je bilo potrebno kar naprej menjavat stroja in polno enih drobnih, zamudnih korakov je bilo vmes. A je bilo vredno. Sicer ni popolno, ampak jaz sem vseeno zaljubljena in sem komaj čakala, da danes vstaneta, da jima lahko poskusim, če jima je prav. :o)
Nooo, skratka, ko je Cute Nola objavila enkrat spomladi čudovito blago s kitki, sem vedela, da ga nujno potrebujem in da bosta moja škratka usklajena. Kar nekaj časa je stalo na polici in čakalo na inspiracijo in čas, nenazadnje pa tudi na to, kako velika oblačila bo moj velikan nosil poleti - z nekaj njih sem se namreč že uštela, je čisto druga kategorija kot je bila sestrica. Ker pa nas kmalu čaka morski dopust, sem se te dni lotila dela. En večer sem rezala, nato pa včeraj dopoldne šivala in zvečer zašila do konca. Tako je nastal pajacek/romper za malega, z netki za zapiranje za lažje oblačenje in menjavo pleničk, in oblekica za ta veliko (ki je v resnici še vedno tamala, ker imata še starejšega brata :o)).
Dovolj dolgovezenja, tule je rezultat. Na Instagram sem napisala, da je tole moje življenjsko delo :o) Ob šivanju je bil res tak občutek, ker je bilo potrebno kar naprej menjavat stroja in polno enih drobnih, zamudnih korakov je bilo vmes. A je bilo vredno. Sicer ni popolno, ampak jaz sem vseeno zaljubljena in sem komaj čakala, da danes vstaneta, da jima lahko poskusim, če jima je prav. :o)
Takole pa sta bolj ali manj uspešno pozirala v ujemajočem kompletku. Tako da - kdo še pravi, da se ne da narediti ujemajočega kompletka za bratca in sestrico? :o)
Komentarji