Sestavine:
za biskvit:
- 5 jajc
- 250 g moke
- 200 g sladkorja
- 1 dl olja
- 1 dl vode
- pecilni prašek
- 1 žlička kakava
- 2-3 žlice mletih lešnikov
za kremo:
- 250 g maskarponeta
- 1 dl likerja / mleka / kakava
- žlica nutele
za preliv:
- jedilna čokolada
- rastlinsko olje
- pisani posipi
palčke
Postopek:
Recept za biskvit sem našla na Kulinariki in ga malenkost prilagodila po svoje. V moko sem poleg pecilnega praška vmešala tudi žličko kakava in dodala še mlete lešnike, da ima že sam biskvit okus. Jajca sem najprej penasto zmešala s sladkorjem, nato pa šele dodala presejano moko in olje z vodo. Pri tekočinah nisem pazila, da je res vsega po 100 ml, raje 10 ml manj, sploh olja. Pekla sem ga pribl. 30 minut na 180°C.
Ko se je biskvit ohladil, sem ga zmlela v multipraktiku (kar tisi pomanjšani verziji od paličnega mešalnika, ker pravega nimam), maskarponetu pa sem dodala žlico nutele. Vse to sem skupaj z 1 dl mleka oz. likerja (odvisno za koga so cake popsi, za otroke ali za odrasle) zmešala z zdrobljenim biskvitom. Če je maskarponeta kakšno žlico več, ni nič narobe. Pri gnetenju testa sem po potrebi dodala še tekočine, saj mora biti masa res pocasta, sicer se kroglice ne dajo lepo oblikovati. Ko sem oblikovala vse kroglice, iz enega biskvita jih nastane približno 70, sem jih dala v hladilnik, tačas pa nad soparo stopila pribl. 100 g jedilne čokolade. Vanjo sem pomočila palčke (najbolje se obnesejo papirnate debelejše za cake popse) in jih vtaknila v kroglice, ki so čez noč počakale v hladilniku.
Naslednji dan sem nad soparo stopila jedilno čokolado, ki sem ji dodala rastlinsko olje, da se cake popsi sploh lahko oblivajo. Prvič sem najprej dodala maslo, a čokolada ni bila dovolj tekoča, poleg tega pa se spremeni še okus, česar res ne maram, z oljem pa se čokolada tudi bolj sveti. Prve cake popse sem želela obliti še z belo čokolado, pa mi je kuvertura nagajala in se ni hotela zmešat skupaj z maščobo, zato sem morala dodat zraven še jedilno čokolado. S to svetlejšo varianto sem nato oblila cake popse brez likerja, da so se ločili od tistih z alkoholom. Prvih 40 cake popsev je bilo darilo za prijateljico za rojstni dan, do naslednjih 40 (oz. 70) pa sem se že malce natrenirala. :o)
Prvič sem namreč cake popse delala tri leta nazaj in takrat rekla, da nikoli več. Mislim, da nisem mogla pojesti niti enega, ker priprava res vzame ogromno, ogromno časa. Zdaj mi gre že bolje, tako da sem v drugo že lepše krasila kroglice, pa tudi oblike so bile bistveno lepše. Do konca meseca me čaka še ena runda. :o) Ta prvi paket decembrskih cake popsev je poskusila tudi Luna, tako da vam lahko iz prve roke povem, da po sedmih in pol popsih z likerjem in čokolado psi čez nekaj ur bruhajo. Tale moj pes je ušpičil polno neumnosti med temi prazniki.
za biskvit:
- 5 jajc
- 250 g moke
- 200 g sladkorja
- 1 dl olja
- 1 dl vode
- pecilni prašek
- 1 žlička kakava
- 2-3 žlice mletih lešnikov
za kremo:
- 250 g maskarponeta
- 1 dl likerja / mleka / kakava
- žlica nutele
za preliv:
- jedilna čokolada
- rastlinsko olje
- pisani posipi
palčke
Postopek:
Recept za biskvit sem našla na Kulinariki in ga malenkost prilagodila po svoje. V moko sem poleg pecilnega praška vmešala tudi žličko kakava in dodala še mlete lešnike, da ima že sam biskvit okus. Jajca sem najprej penasto zmešala s sladkorjem, nato pa šele dodala presejano moko in olje z vodo. Pri tekočinah nisem pazila, da je res vsega po 100 ml, raje 10 ml manj, sploh olja. Pekla sem ga pribl. 30 minut na 180°C.
Ko se je biskvit ohladil, sem ga zmlela v multipraktiku (kar tisi pomanjšani verziji od paličnega mešalnika, ker pravega nimam), maskarponetu pa sem dodala žlico nutele. Vse to sem skupaj z 1 dl mleka oz. likerja (odvisno za koga so cake popsi, za otroke ali za odrasle) zmešala z zdrobljenim biskvitom. Če je maskarponeta kakšno žlico več, ni nič narobe. Pri gnetenju testa sem po potrebi dodala še tekočine, saj mora biti masa res pocasta, sicer se kroglice ne dajo lepo oblikovati. Ko sem oblikovala vse kroglice, iz enega biskvita jih nastane približno 70, sem jih dala v hladilnik, tačas pa nad soparo stopila pribl. 100 g jedilne čokolade. Vanjo sem pomočila palčke (najbolje se obnesejo papirnate debelejše za cake popse) in jih vtaknila v kroglice, ki so čez noč počakale v hladilniku.
Naslednji dan sem nad soparo stopila jedilno čokolado, ki sem ji dodala rastlinsko olje, da se cake popsi sploh lahko oblivajo. Prvič sem najprej dodala maslo, a čokolada ni bila dovolj tekoča, poleg tega pa se spremeni še okus, česar res ne maram, z oljem pa se čokolada tudi bolj sveti. Prve cake popse sem želela obliti še z belo čokolado, pa mi je kuvertura nagajala in se ni hotela zmešat skupaj z maščobo, zato sem morala dodat zraven še jedilno čokolado. S to svetlejšo varianto sem nato oblila cake popse brez likerja, da so se ločili od tistih z alkoholom. Prvih 40 cake popsev je bilo darilo za prijateljico za rojstni dan, do naslednjih 40 (oz. 70) pa sem se že malce natrenirala. :o)
Prvič sem namreč cake popse delala tri leta nazaj in takrat rekla, da nikoli več. Mislim, da nisem mogla pojesti niti enega, ker priprava res vzame ogromno, ogromno časa. Zdaj mi gre že bolje, tako da sem v drugo že lepše krasila kroglice, pa tudi oblike so bile bistveno lepše. Do konca meseca me čaka še ena runda. :o) Ta prvi paket decembrskih cake popsev je poskusila tudi Luna, tako da vam lahko iz prve roke povem, da po sedmih in pol popsih z likerjem in čokolado psi čez nekaj ur bruhajo. Tale moj pes je ušpičil polno neumnosti med temi prazniki.
priprava |
poskus št. 2 po treh letih, z likerjem za odrasle in s kakavom za otroke |
že lepši cake popsi oz. poskus št. 3, posipi dodajo svoje :o) |
Komentarji